THORNTHWAITOVA metoda ocene izhlapevanja z vodno bilanco tal

Evapotranspiracija EVAPORACIJA - prehajanje vode v obliki vodne pare z vodne površine ali zemeljskega površja TRANSPIRACIJA - prehajanje vode v obliki vodne pare skozi listne reže v ozračje (preko rastlin) POTENCIALNA EVAPOTRANSPIRACIJA (PET) - evapotranspiracija v primeru zadostne zaloge vode v tleh za izbrano rastlino DEJANSKA EVAPOTRANSPIRACIJA (DET) - evapotranspiracija v primeru omejene zaloge vode v tleh

Ocene izhlapevanja Meritve Mikrometeorološke ocene Meritve evapotranspiracije (še posebej transpiracije) so zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na ta proces, zelo težavne in nenatančne. Zato se poleg različnih inštrumentov uporabljajo tudi številne računske ocene evapotranspiracije. evaporacijske posode (evaporimetri) (meritve izhlapevanja z vodne površine ali skozi porozna telesa) lizimetri (meritve izhlapevanja z gole ali poraščene zemeljske površine) zajetja Meritve Mikrometeorološke ocene različne fizikalne, empirične in semiempirične zveze (Antalova, Thornthwaitova, Penmanova...)

Meritve evaporacije UK Met. Office type US Class A pan 1.83 m stranica 0.61 m globina evaporacija = sprememba gladine - padavine Potrebujemo ustrezne koeficiente za popravke, če s takšnimi meritvami ocenjujemo potencialno evaporacijo na določenih tleh. 1.21 m premer 0.255 m globina 150 mm odmik od tal US Class A pan

ATMOMETER -(meritev izhlapevanja skozi porozno keramično cev)

meritve vode, ki pronica v tla vegetacija gola tla prst skala pesek Zbiralni prostor meritve vode, ki pronica v tla

THORNTHWAITOVA METODA ocene EVAPOTRANSPIRACIJE Potrebujemo podatke o - povprečnih mesečnih temperaturah zraka, - količinah mesečnih padavin in - kapaciteti tal za vodo.

povprečna mesečna temperatura (0C) MURSKA SOBOTA (1961-1990), 46° 39' JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO im PET’ k PET RR R V M DET povprečna mesečna temperatura (0C) mesečna količina padavin (mm)

THORNTHWAITOVA METODA ZA DOLOČANJE EVAPOTRANSPIRACIJE Potrebujemo podatke o - povprečnih mesečnih temperaturah zraka in - količinah mesečnih padavin. Računanje ima naslednje stopnje 1. Na osnovi povprečne mesečne temperature zraka ( , v 0C) izračunamo za vsak mesec kalorični mesečni indeks ( ) :

Odvisnost mesečnega kaloričnega indeksa od temperature zraka.

Kadar je povprečna mesečna temperatura negativna, je mesečni kalorični indeks 0. Za določevanje uporabljamo tabelo. S seštevanjem mesečnih kaloričnih indeksov dobimo letni kalorični indeks kot vsoto mesečnih indeksov:

2. Na Thornthwaitovem nomogramu grafično določimo normirano (normirana pomeni, da velja za 12-urni dan in 30-dnevni mesec) potencialno evapotranspiracijo (PET').

Na y osi zdaj označimo , gremo vzporedno z x osjo skozi premico (ki poteka skozi točki 1 in 2), vrednost na x osi, ki določa točko presečišča, je vrednost PET'! točka 2 Na y os letnega kaloričnega indeksa nanesemo vrednost indeksa 'I' in jo označimo s točko 1. Točka 2 je pri vrednosti temperature 26,5 0C in 135 mm normirane potencialne evapotranspiracije (PET') povežemo točki 1 in 2 točka 1

3. Določimo potencialno evapotranspiracijo (PET) - normirano potencialno evapotranspiracijo množimo s korekcijskim faktorjem (k), ki je odvisen od geografske širine in meseca, za katerega računamo (faktor 'k' je podan v tabeli). Korekcijski faktor 'k' za množenje PET' kot funkcija geografske širine φ in letnega časa φ jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 45˚ 0,80 0,81 1,02 1,13 1,28 1,29 1,31 1,21 1,04 0,94 0,79 0,75 46˚ 1,32 1,22 0,74 47˚ 0,77 1,14 1,30 1,33 0,93 0,78 0,73

4. Izračunamo DEJANSKO EVAPOTRANSPIRACIJO (DET) Poleg podatkov o mesečni količini padavin (RR) potrebujemo še podatek o tem, koliko vode lahko največ drži gornji sloj tal (Rmax); maksimalna vsebnost vode v zgornjem sloju tal je npr. 40 mm, 60 mm, 80 mm, 100 mm... 5. Začnemo z izračunavanjem mesečne rezerve vode v tleh (Ri) za mesec i: primer za mesec MAJ rezerva v tleh v aprilu padavine v maju izhlapevanje v maju

6. Istočasno računamo viške (V) in primanjkljaje (M) vode v tleh: *če je izračunana mesečna rezerva vode (Rm) večja od največje možne vsebnosti vode (Rmax) v tleh , potem velja, da je in imamo viške vode (Vm) v tleh, primanjkljajev (Mm) ni Mm=0 *če velja, da je izračunana mesečna rezerva vode (Rm) večja od 0 in manjša od največje možne vsebnosti vode (Rmax) v tleh nimamo viškov (Vm), niti primankljajev vode (Mm) * če velja, da je izračunana mesečna rezerva vode (Rm) manjša od 0 , nimamo viškov (Vm), niti rezerve (Rm) vode v tleh , imamo pa primanjkljaj (Mm) vode

7. Izračunamo še dejansko evapotranspiracijo: če primanjkljajev vode ni, potem izhlapi dejansko toliko vode kot znaša potencialna evapotranspiracija: če imamo primanjkljaje vode, potem v določenem mesecu lahko izhlapi samo toliko vode, kot jo je na razpolago (rezerva iz prejšnega meseca in padavine za tekoči mesec)

MS (1961-1990)