ORGANIZACIJA LADJARJA (pomorska tržišča)

Presentación del tema: "ORGANIZACIJA LADJARJA (pomorska tržišča)"— Transcripción de la presentación:

1 ORGANIZACIJA LADJARJA (pomorska tržišča)

2 Pomorsko tržišče Pomorsko tržišče zajema: tržišče ladijskega prostora,
tržišče novogradenj in pa tržišče ladij druge roke in ladij za rezanje.

3 Tržišče novogradenj Ladjedelništvo je nekoč veljalo za zelo konzervativno dejavnost, kajti tehnični napredek pri gradnji ladij je bil izjemno počasen. S pojavom železnega trupa in parnega pogona so stvari dobile ustrezen zamah. sprememba tehnologije, ekonomike in organizacije ladjarja.

4 Tržišče novogradenj Po II. svetovni vojni se spet pojavi izrazitejši napredek v izgradnji ladij, kar se kaže v novih, specializiranih ladjah z novimi učinkovitejšimi vrstami pogonov. Ladje postajajo čedalje večje ter tako ekonomičnejše, uvajati pa se začnejo tudi standardizirane enote tovora, kar pospeši tudi razvoj linijskega ladjarstva.

5 Tržišče novogradenj Novogradnja je zgrajena točno po željah in potrebah ladjarja, kar predstavlja veliko prednost, toda ladje ladjar ne dobi takoj. Sama izgradnja sicer praviloma ne traja predolgo, vendar je čakanje na vrsto za gradnjo ladje lahko kar dolgo, odvisno pa je od stanja na tržišču.

6 Tržišče novogradenj Za novogradnje je relativno težko določiti amortizacijo in življenjsko dobo. Pri novogradnjah je vedno prisotno tveganje, da zaradi časovnega zamika med naročilom in izgradnjo ladje, na tržišču že nastopi kriza ali pa je investicija negotova, če cena ni takoj fiksirana in so še možne spremembe cen.

7 Tržišče ladij druge roke
Nakup iz druge roke je manj tvegan predvsem pri uvajanju storitve in ponavadi se opravi pri nižjih cenah kot je to izgradnja nove ladje. Ladjar ladjo dobi takoj, vendar je ta lahko že relativno zastarela in manj zanesljiva, zato ima praviloma višje stroške obratovanja in vzdrževanja.

8 Nove vs. rabljene ladje LSE jan.08 mar.08 sep.08 nov.08 dec.08 feb.09 mar.09 apr.09 jun.09 period dec feb avg okt nov jan mar may N S Handysize 39 34 40 58 36 32 22 30 21 28 20 Handymax 48 71,5 75,5 71 45 35 24 33 25 Panamax 54 90 55 53 49 29,5 43 29 38 Capesize 97 150 98 160 68 84 44 80 75 72 Zakaj so kdaj cene 5 ali več let stare ladje višje kot enake (sodobnejše) novogradnje?

9 Pomorsko prevozno tržišče
Pomorsko prevozno tržišče (tržišče ladijskega prostora) je skupek vseh ladjarjev in koristnikov ladjarskih storitev, ki v določenem času ponujajo ali pa potrebujejo ladijski prostor z namenom prevoza blaga po morju, v skladu s pogodbami in vozninami, ki se formirajo na osnovi tržnih zakonitosti ponudbe in povpraševanja.

10 Tržišče ladijskega prostora = Ladjar
Ladjar je fizična ali pravna oseba, ki opravlja storitve pomorskega prevoza z lastnimi ali tujimi ladjami v svojem imenu in za svoj račun. Razvoj: Lastnik = ladjar = trgovec= poveljnik Lastnik = ladjar = trgovec Lastniki niso nujno več ladjarji

11 Ladjar vs. lastnik ladje
Ladjar je nosilec ladjarske dejavnosti, to je prevoza po morju, on upravlja z ladjo, je organizator poslov in zato najpomembnejši člen v pomorski dejavnosti. Lastnik ladje ni nujno tudi ladjar, njegova je samo pravica do ladje. Razlika med ladjarjem in lastnikom ladje, ko to ni ista oseba, pride do izraza v vprašanju odgovornosti obeh, v primerih nesreče ali škode.

12 Ladjar vs. lastnik ladje
Podjetje nastane zato, da bi zadovoljilo potrebe, ki so jih ugotovili na tržišču, saj je podjetje zmožno posamezniku nekaj dobaviti ali narediti po nižjih transakcijskih stroških in v krajšem času kot bi to sicer sam uspel. Lastniki nabavijo ladje, da bi denar oplemenitili.

13 Ladjar vs. lastnik ladje
Danes lastnik ladje pogosto noče, da se ladja izkorišča pod njegovim imenom, ampak da ladjo v zakup in tako zakupnik upravlja in izkorišča ladjo. Zakupnik je tako glavni činitelj pomorskega prevoza, ki opremlja ladjo, išče posadko in nabavlja vse potrebno za normalno delovanje ladje.

14 Ladjar tehnično-tehnološki-organizacijski pogled; združba ljudi v neki stavbi in na ladji, kjer imajo vso potrebno opremo za opravljanje dejavnosti… To je prostorsko in časovno združena skupina v organizacijsko celoto, s ciljem opravljanja/prodaje storitev prevoza pravni pogled; fizična ali pravna oseba, ki samostojno stopa v pravna razmerja z drugimi ekonomski pogled; sodelovanje v domačem in mednarodnem procesu proizvodnje, menjave in potrošnje, s ciljem čim večjega dobička

15 Ladjar Ladjar predstavlja odprt, dinamičen, kompleksen, delno avtonomen, ciljno naravnan produktivni socialni sistem, ki se trudi čim boljše kombinirati omejene resurse in doseči najracionalnejšo proizvodnjo ter tako kar najbolje izrabiti priložnosti, ki jim jih v določenem trenutku omogoča tržišče.

16 Ladjar Današnja ladjarska podjetja so tako individualna kot tudi družabna, kajti ladje so zelo drage in se kar kaže potreba po združevanju kapitala (delniške družbe, korporacije,…). Dogaja se tudi, da se več specializiranih podjetij združuje v koncerne, katere finančno kontrolira matično podjetje, ki ima tudi v njih večino delnic.

17

18 Ladjar Ladjar si mora zagotoviti ustrezno ladjo oziroma floto, da bi lahko dosegel zastavljene cilje. Ladjar se odloči, kateri segment tržišča bo pokrival in na temelju tega organizira svoje podjetje in kupuje oz. najema ladje. Ladjo se zagotovi z novogradnjo, nakupom iz druge roke ali z zakupom, kar je v največji meri odvisno od ladjarjevega kapitala, toda tudi od stanja na tržišču. Izbira ladje temelji je odvisna od številnih ekonomskih in tehničnih dejavnikov(tovor, smer, velikost, hitrost ladje…) .

19 Ladjar – Načela poslovanja
Ladjar svoje poslovanje snuje na določenih načelih. Čim bolj dosledno se v poslovanju drži zastavljenih načel, tem lažje svoje poslovanje opravlja. delitev dela, avtoriteta, disciplina, enotnost komande, enotnost upravljavcev, usklajenost in podrejenost posebnih ciljev splošnemu/glavnemu cilju,

20 Ladjar – Načela poslovanja
nagrajevanje zaposlenih hierarhija, centralizacija, red, pravičnost, iniciativa, stalnost zaposlenih, enotnost zaposlenih. Fayolova načela so se skozi čas prilagodila razvoju gospodarjenja, v določeni meri pa še vedno predstavljajo izhodišče za opravljanje upravljavsko-vodstvenega dela.

21 Ladjar - klasifikacija
Ladjarja se lahko klasificira v več skupin glede na področje delovanja, obstajajo pa tudi kombinacije med njimi. Tako delimo ladjarje v linijski, prosti in tankerski plovbi ter ladjarje, ki opravljajo prevoz potnikov. Nadalje lahko vse te delimo še na take, ki opravljajo obalno ali prekomorsko (prekooceansko) plovbo.

22 Tržišče linijske plovbe
Linijska plovba je karakterističen naziv za pomorske prevoze, kjer se izvajajo stalne linije med dvema ali več pristanišči. Linijski ladjar ponuja svoje storitve po vnaprej določenem plovnem redu, ki se odvija v pravilnih in napovedanih intervalih, ponavadi z več ladjami, ter ob objavljenih in relativno čvrsto določenih vozninah. Linijski pogoji prevoza (liner terms) so javno znani. Pri linijski plovbi tovor išče ladjo.

23 Tržišče linijske plovbe
Voznine se določajo na konferencah linijskih ladjarjev in temeljijo na stroških linijskega potovanja ob povprečni izrabi kapacitete. Voznine so bolj občutljive na spremembo stroškov kot na spremembo povpraševanja. Linijsko potovanje se obračunava kot dvodelno potovanje, to je potovanje v odhodni in prihodni smeri (out and home voyage).

24 Tržišče linijske plovbe
Z linijskimi ladjami se prevaža v glavnem kosovno ali pakirano blago (generalni tovor) večje vrednosti ter palete in kontejnerji. To so tovori, ki morajo prispeti na določena tržišča ob točno določenem času ali pa se dostava na trge izvaja kontinuirano. Ladjar ne ponuja celotnega ladijskega prostora na enem mestu. Praviloma se v določenem pristanišču da na razpolago le del kapacitete in to za različne tovore s ciljem pridobiti čim več izkrcajnih luk.

25 Tržišče linijske plovbe
Raznolikost tovorov in številčnost vkrcajnih in izkrcajnih pristanišč zahteva veliko pozornosti pri sestavi plana vkrcaja in zlaganja tovora (cargo plan).

26

27 Tržišče linijske plovbe
Ladjarji na določenih linijah postavljajo specializirane ladje, da bi bila izkoriščenost kar se da velika. Na podlagi podatkov o tržišču in strukturi tovora in ob poznavanju lastnosti pristanišč (globina plovne poti, število privezov, luška oprema,…) se na določeni liniji izbere najustreznejša ladja – ladja določene nosilnosti, vgreza, hitrosti, manipulacijske opreme,… Linijske ladje so praviloma hitrejše od ladij v prosti plovbi in imajo precej sofisticirano in drago manipulacijsko opremo.

28

29 Tržišče linijske plovbe
V linijski plovbi je rizik poslovanja večji kot v prosti plovbi. Ladjar ohranja linijo dlje časa, ne glede na kratkoročna nihanja. Linijsko ladjarstvo je bolj kompleksno od proste plovbe. Zahteva kompleksno dobro organizirano podjetje, dobro zastavljeno mrežo agentov kar skupaj pomeni velika finančna sredstva. Linijski ladjar mora vseskozi zadovoljevati obstoječe stranke in hkrati vedno budno iskati nove.

30 Tržišče proste plovbe Za opravljanje prevozov v prosti plovbi obstajajo določene specifičnosti glede na druge vrste pomorskih prevozov. Prosta plovba ni vezana na urnik in niti na določeno regijo (razen v določeni meri PostPanamax ladje). Ladja si prosto išče tovor, kar pomeni, da se ladijske kapacitete lahko preusmerijo tam, kjer je povpraševanje večje, s tem pa so tam večje tudi voznine. Pri tem je zelo pomemben časovni faktor, v najboljšem primeru je prisotna, anticipacija dogodkov, če ne to, pa vsaj hitra reakcija na dogodke.

31 Tržišče proste plovbe Menjava stanja na tržišču je zelo pogosta in zato je rizik velik. V prosti plovbi imamo poseben način dogovarjanja in uporabe ladijskega prostora. Prevoz v prosti plovbi ponavadi zaključuje en naročitelj in to ponavadi prevoz masovnega tovora ene vrste (homogeni tovor; en tovor, eno vkrcajno in eno izkrcajno pristanišče). Pogosto imamo primere, ko se ladja v pristanišče vkrcaja odpravi prazna, v balastu.

32 Tržišče proste plovbe Ladje v prosti plovbi zahajajo tudi v pristanišča, ki pogosto niso na seznamu pristanišč linijskih ladjarjev ali pa kjer se masovni tovori krcajo samo v določeni sezoni. Pri prevozih v prosti plovbi lahko naročitelj določi izkrcajno pristanišče v teku potovanja, lahko pa ga tudi menja tekom potovanja, odvisno pač od gibanja cen tovora na trgu.

33 Tržišče proste plovbe V prosti plovbi se prevoz opravlja na temelju pogodbe o zakupu (charter party), ki se lahko zaključi na eno potovanje (voyage charter), na več zaporednih potovanj (consequtive voyage charter), ali na čas (time charter). Obstajajo tipske pogodbe. Voznina se določa s prostim dogovorom med ladjarjem in naročilcem ali pa se formira glede na dejansko ponudbo in povpraševanje ladijskega prostora. Voznina je razmeroma nizka, ker gre za večinoma vozninsko poceni tovore. Velja smer: Povpraševanje po tovoru/blagu  povpraševanje po prevozu  formiranje voznine

34 Tržišče proste plovbe Sem spadajo predvsem (ne pa samo) velike ladje; prepeljati morajo veliko količino tovora, tako da si lahko pokrijejo voznino, kajti tovori v prosti plovbi so v glavnem vozninsko poceni. To so v večji meri masovni suhi in sipki tovori, kot so ruda (največ železova ruda), premog, žitarice, riž, žveplo, gnojivo,… Ladje se razvijajo v skladu z načinom eksploatacije in tovorom, ki se prevaža. Največ so v uporabi bulk in ore (ruda) carriers. Moderni tramperji pa so ladje splošne uporabe (all purpose ship) – relativno poceni ladje, s skromno manipulacijsko opremo, ki se lahko uporabljajo tudi v linijskem ladjarstvu.

35 Tržišče proste plovbe Pri ladjarjih proste plovbe ni neke prednostne velikosti podjetja in tudi ne izredno kompleksne organizacije ali potrebe po velikem kapitalu. V prosti plovbi uspevajo tudi majhni ladjarji in to ob pomoči posrednikov (brokerjev). Brokerji so organizirani v vseh pomorskih centrih sveta; glavni center je Londonu, kjer je tudi sedež največje borze za pomorski prevoz. Organizacije brokerjev med seboj sodelujejo in si izmenjujejo informacije o ponudbi in povpraševanju. Po podpisu pogodbe o zakupu, ladjar nima veliko obvez, kar pomeni tudi manjše zahteve po administrativnem kadru.

36 Razlike med linijsko in prosto plovbo
način uporabe ladij in delovanje povpraševanja in ponudbe na voznino vrste tovorov, velikost in tip ladij organizaciji podjetja

37 Tankersko tržišče Tankersko tržišče je oligopolno, pojavlja se le manjše število prevoznikov in še ti so ponavadi del velikih naftnih podjetij, čeprav se v 80-ih in 90-ih letih pojavljali tudi manjši prevozniki, vendar pa z njimi naftna podjetja pogosto sklepajo dolgoročne pogodbe, kar seveda tudi zmanjšuje konkurenco na tem tržišču. Tankerske prevoze se je nekoč obravnavalo kot prevoze proste plovbe (zaradi podobnosti v formiranju voznin) ali pa kot linijske prevoze (podobnost zaradi plovbe po določenih poteh, vendar precej manj dotičnih pristanišč kot v linijski plovbi). V resnici se tankerski prevozi od obeh razlikujejo in predstavljajo samostojno tržišče.

38 Tankersko tržišče V tankerski plovbi je trend gradnje vedno večjih ladij, tako danes pogosto srečujemo tako imenovane ULCC – ultra large crude carrier-je, ki so tankerji z nosilnostjo nad ton. Večja nosilnost pomeni manjše stroške prevoza, predstavlja pa omejitve glede možnosti pristanka v posameznih pristaniščih (velik vgrez). Dejstvo, da si take ladje lahko privoščijo le največji (visoka nabavna cena, visoki fiksni str.,…), ki z nabavo ULCC postanejo še bolj konkurenčni in tako se majhni tankerski ladjarji počasi izgubljajo.

39 Tankersko tržišče Zaradi vse večjih velikosti ladij in vse pogostejših nesreč (tankerji prve generacije so že zelo stari), se mednarodne organizacije odločajo za vse strožja pravila, ki se nanašajo na usposobljenost posadke in opremljenost ladij, da bi se v čim večji meri preprečilo onesnaženje morja.

40 Tržišče za prevoz potnikov
Zaradi drugih vrst prevoznih sredstev, predvsem letal, so iz tržišča izginile čez-oceanske ladje. Velike potniške ladje se uporabljajo le še za luksuzna križarjenja. Za prevoz potnikov na krajše razdalje se uporabljajo trajekti, ki poleg ljudi lahko prevažajo tudi avtomobile in druga RO-Ro sredstva. Tržišče za prevoz potnikov je zelo odvisno od sezone.

41 Organizacija ladjarja
Uspešno poslovanje ladjarja temelji na vzpostavljanju odnosov med vsemi elementi in znotraj samih elementov organizacijske strukture ladjarja. Rezultati analize vodenja so osnova za politiko podjetja, ki zajema izdelavo temeljev same politike podjetja, postavljanje ciljev podjetja in iskanje strategij za njihovo uresničevanje.

42 Organizacija ladjarja
V podjetju je treba najprej razmejiti upravljavske in vodstvene naloge. Upravljavci sprejemajo odločitve, ki jih kasneje vodstvo, z dajanjem nalog in koordinacijo zaposlenih, izvaja. Brez teh petih aktivnosti delovanje funkcij znotraj podjetja ne more biti usklajeno. Usklajenost pa je nujna za učinkovito in uspešno poslovanje podjetja. Nujna je povratna informacija managementu, da le-to lahko pripravi nove, prilagojene plane. Izbira in vodenje/motiviranje kadrov

43 Delitev dela Delitev dela je nujna, ker ljudje ne znamo in tudi ne zmoremo vsega narediti sami in ker se z delitvijo dela lahko več naredi. Z delitvijo dela oz. specializacijo se na najboljši način izkoristijo posebne nadarjenosti ljudi, kakor tudi načini izdelave ter prednosti, ki jih daje geografska lega.

44 Delitev dela V podjetju je treba najprej razmejiti upravljavske in vodstvene naloge. Upravljavci sprejemajo odločitve, ki jih kasneje vodstvo, z dajanjem nalog in koordinacijo zaposlenih, izvaja. Med obema obstaja povezava. To dvoje se na ladji pojmuje drugače kot na kopnem in med obema je povezanost še večja kot na kopnem.

45 Delitev dela Vsako ladjarsko podjetje, ne glede na to na kakšno področje je usmerjena njegova dejavnost, vključuje različne oddelke, ki opravljajo določene naloge znotraj podjetja. Naloge se lahko med določenimi oddelki prepletajo, jih opravlja en sam ali več oddelkov oz. en oddelek opravlja več različnih nalog ali delov nalog.

46 Delitev dela Oddelki (funkcije) v pomorskem podjetju so:
razvojna funkcija, kadrovska funkcija, nabavna funkcija, prodajna funkcija, pomorsko-prevozna funkcija v ožjem smislu, finančno-računovodska funkcija in posebne administrativno-tehnične funkcije.

47 Kolektiv Formiranje kolektiva temelji na sistematizaciji delovnih mest. Poskrbeti je treba, da se s pravilno delitvijo dela, določene naloge dodelijo za to najustreznejše usposobljenim ljudem. Le tako se lahko doseže maksimalna produktivnost in konkurenčnost. Množico posameznikov je potrebno povezati v homogen kolektiv.

48 Kolektiv Na homogenost kolektiva največ deluje naslednje:
pravilna podelitev dela, samodisciplina in delovna morala, postavljanje motivov za delo (ustrezna plača, možnost napredovanja,…), objektivna in dobra informiranost vseh zaposlenih, razvijanje dobrih delovnih pogojev,…

49 Organizacijska struktura ladjarja
Začetna organizacijska struktura je pogojena z notranjimi in zunanjimi faktorji, z osnovnimi nalogami i temu skladno postavljenimi cilji ladjarja. Stvarna in formalna struktura ladjarja ponavadi razlikujeta. Formalna struktura ni večna, s časom jo je treba analizirat, določene dele zamenjat ali dopolnit, približat stvarni strukturi, ki je rezultat delovanja na trgu.

50 Organizacijska struktura ladjarja
Osnovne prvine za opredeljevanje organizacijske strukture (zgradbe) so sestavine organizacije in njihovi medsebojni odnosi. Pomembni sta predvsem dve sestavini, ti sta naloge in njihovi nosilci. Naloge se vedno pojavljajo v okviru organizacijskih funkcij in predstavljajo vsebino dela, ki ga je treba opraviti. Naloge je mogoče členiti na manjše naloge, npr. na operacije in podobno. Nosilci predstavljajo sestavne dele organizacijske strukture. Ti se lahko razlikujejo po velikosti ali vsebini (divizije, sektorji, oddelki, skupine, delovna mesta, posamezna delovna področja).

51 Organizacijska struktura ladjarja
Organizacijska struktura je dobra, če omogoča hitro, učinkovito in stalno komuniciranje med nosilci po najkrajši poti. Organizacijsko strukturo prikazujemo grafično, v obliki organizacijskih shem ali organigramov.

52 Funkcijska org. struktura

53 Funkcijska org. struktura
Funkcijska organizacijska struktura je primerna za stabilna okolja in manjša podjetja. V štabnih enotah so zaposleni strokovnjaki za posamezna področja (pravniki, ekonomisti itd), ki praviloma svetujejo vodstvu.

54 Panožna org. struktura

55 Panožna org. struktura (rečemo tudi divizijska ali produktna org. struktura) Taka organizacijska struktura je primerna za večja in velika podjetja. Divizije predstavljajo profitne centre, saj obstaja možnost merjenja vlaganja in dobljenih rezultatov. Vodstvo podjetja se ukvarja z zadevami, ki so skupne vsem divizijam in tako tudi podjetju, kot npr. vodenje finančne politike podjetja. Glavna pomanjkljivost pa se kaže v možnosti prevelikega osamosvajanja posameznih programov oziroma profitnih centrov.

56 Matrična org. struktura

57 Matrična org. struktura
Pri matrični organizacijski strukturi se v največji možni meri lahko izkoristijo razpoložljivi, predvsem človeški, viri. Gre za kombinacijo stroke in dejavnosti, ki jih opravlja podjetja. Čeprav so prednosti občutne, pa je največja pomanjkljivost take organizacijske strukture ohlapnost, saj odgovornosti niso točno definirane. Več v članku: Bielic - Influence of shipping company organization on ship's team work effectiveness

58 Posadka Še najbolj sofisticirana in dodelana ladja ne more delovati brez ljudi. Ladijska posadka je sestavljena iz zaposlenih na palubi in v stroju ter iz belega osebja. Število članov posadke se je z leti precej zmanjšalo, kar danes zahteva 100% angažiranost vsakega posameznika na ladji.

59 Posadka Poveljnik ladje Upravitelj stroja Trije častniki palube Trije častniki stroja Kadet/-i Asistent/-i Vodja palube Vodja stroja Krmarji Mazač/-i Mornarji Čistač/-i Kuhar/-ji Natakar/-ji Na ladji obstaja izredno dodelana specifikacija nalog posameznega člana posadke. Važno je, da se tega držijo vsi vkrcani, kajti edino tako lahko ladja brezhibno in pravočasno opravlja svojo nalogo.

60 Poveljnik Z ladjo upravlja poveljnik, ki ima posebna pooblastila in položaj na ladji, ima pa tudi številne naloge, ki so ključnega pomena za dobro in pravočasno opravljen prevoz tovora. Poveljnik nastopa kot zastopnik ladjarja ali pa tudi države pod čigar zastavo ladja pluje. Poveljnik ima odločilno vlogo pri plovbi ladje, njegove so vse zadnje navigacijske odločitve (izbira plovne poti, skrb za varnost,…).

61 Poveljnik Poveljnik sodeluje z vsemi oddelki na podjetju:
s kadrovskim oddelkom: poročanje o premikih ladje, zamenjave posadke, ocene članov posadke (confidential report), stanje spričeval (potek določenih spričeval članom posadke), disciplinski postopki,…

62 Poveljnik s komercialnim oddelkom:
potrditev zaposlitve v prosti plovbi (vkrcaj dogovorjene količine tovora, navodila za potovanje, vkrcaj goriva,…), obvestila (prihod/odhod iz pristanišča z vsemi relevantnimi podatki, podatki o vkrcaju/izkrcaju tovora (količina, stanje prostega prostora v linijski plovbi,...), podatki o eventualnih škodah na tovoru, načrtovan prihod v naslednje pristanišče,…),…

63 Poveljnik s finančno-računovodskim oddelkom:
naročanje plač za člane posadke, mesečni obračuni (plače, ladijska hrana in pijača, stroški članov posadke,…). s tehničnim oddelkom: letna inventura (gorivo, olje, rezervni deli,…), naročila za tekoče vzdrževanje (rezervni deli, potrošni material, popravila,…),…

64 Častniki palube Skbijo predvsem za tovor (vkrcaj/izkrcaj, načrt zlaganja…). Opravljajo naloge pri navigaciji in pri manevriranju skozi kanale, ob prihodih/odhodih iz pristanišča… 3. častnik opravlja administrativna dela 2. častnik skrbi za izplačila plač in za zdravje posadke

65 Strojniki Skrbijo za brezhibno delovanje pogonskega in pomožnih strojev (manevrske in plovne sposobnosti ladje, elektrika, voda…). Skrbijo za pravočasno naročilo goriva in maziv…

66 “Belo osebje”

67 Malo statistike “ponudba” častnikov – kar je približno 2% premalo(leta 2000 je bilo častnikov oz. jih je primanjkovalo za 4%); Ocena: leta 2005 je primanjkovalo cca častnikov, leta 2015 naj bi jih primanjkovalo okrog “ponudba” posadke – (leta 2000 jih je bilo )

68 Razlogi V državah visokega standarda, so “kopenske” kariere bolj atraktivne Pomorščaki v nekaterih državah ne plačujejo davkov, kjer pa jih je plača precej obremenjena